Listavcev ne poznamo le iz gozda, ampak krasijo tudi parke in veličastne drevorede. Seveda so na vrtu dobrodošla tudi sadna drevesa. V Nemčiji je nešteto avtohtonih listnatih drevesnih vrst. So pomembni dobavitelji lesa, vira hrane za ljudi in živali, da ne omenjamo dragocenih dobaviteljev kisika. Jeseni očarajo s čudovito barvo listov. Spodaj boste našli majhen pregled različnih vrst listavcev.

Jablana (Malus domestica)

Jablana izvira iz Azije. Tam ga gojijo že tisočletja. Zaradi žlahtnjenja je nešteto sort in vsako leto prihajajo nove.

Videz:

  • Višina 10m
  • temno zeleni ovalni listi
  • nazobčani, obrnjeni listni robovi
  • belo-rdeči cvetovi v aprilu/maju
  • rdeče-rjave veje
  • rumena jesenska barva
  • Koščica se razlikuje po barvi in velikosti
  • odvisno od sorte
  • plitke korenine
  • sončna do delno senčena lega
  • s hranili bogata, ohlapna tla

bukev (Fagus sylvatica)

Znana je tudi kot rdeča bukev in je ena najpomembnejših avtohtonih listnatih drevesnih vrst. Rdečkasti les se uporablja v pohištveni industriji in tudi kot drva. Barva lesa je listopadu tudi dala ime.

Videz:

  • višina 30 m
  • vitko, ravno deblo
  • kupolasto gosto krono
  • gladko sivo lubje
  • Rjavo-sive veje z jajčastimi listi, ki so zašiljeni na sprednji strani
  • valovit, celoten listni rob
  • sprva svetlo zelena in svilnato dlakava
  • kasneje temno zelena
  • bodičasto sadje z dvema bukvama
  • Korenine so plitvo razvejane
  • sončna do senčna lega
  • s hranili bogata tla

Drevesna magnolija (Magnolia kobus)

Znana je tudi kot magnolija Kobushi. Ti listavci so priljubljeni spomladanski cvetovi na vrtu. Obdobje cvetenja traja tri tedne. Listopadne vrste ljubijo vlažna tla.

KENPEI, Magnolia kobus3, pridelek iz Plantopedia, CC BY-SA 3.0

Videz:

  • Višina 10m
  • zeleni eliptični listi do 15 cm dolgi
  • gladek rob listov
  • beli cvetovi od marca do maja
  • Cvetovi se pojavijo, preden se pojavijo listi
  • rdeči plodovi do velikosti 10 cm
  • pokončne, rdeče-rjave vejice
  • sprva rdečkasto lubje
  • kasneje sivo-črna
  • rumeno listje jeseni
  • plitke korenine
  • sončno do polsenčno
  • združljiv z rezi

nemški hrast (Quercus robur)

Stebelni plodovi (želod) so listnatim drevesom dali ime. Znani so tudi kot hrasti lunarji ali poletni hrasti. Drevesa so lahko stara do 1000 let. V Nemčiji so med najpomembnejšimi dobavitelji lesa. Trdi les je priljubljen v pohištveni industriji.

Videz:

  • Višina do 50 m
  • grčasto deblo z močno razvejano krošnjo
  • sprva gladko, zelenkasto belo lubje
  • kasneje črno-sivo-rjava in globoko razpokana
  • gole, rdečkasto rjave vejice
  • spiralni, obrnjeni listi
  • z nepravilnimi režami, grobo usnjati
  • Zgornja stran lista je svetleča temno zelena
  • Spodnja stran modro-zelena
  • Zori v septembru/oktobru, barva rjava
  • jajčasti, 2 do 3 cm dolgi želod
  • dolgotrajna
  • zlato-rjavo listje jeseni
  • globok korenin
  • Sonce do pol sence

kostanj (Castanea sativa)

Že v starih časih so ljudje cenili plodove teh listavcev, kostanj, kot poslastico. Iz starega Rima so se te listopadne drevesne vrste končno prebile v srednjo in severno Evropo. Danes kostanj najdemo povsod v Evropi in Aziji. Ta vrsta lahko postane zelo stara.

Videz:

  • višina 30 m
  • usnjati, podolgovati, temno rumeni listi
  • Dolžina do 20 cm
  • žagan listni rob
  • rumeno listje jeseni
  • rdečkasti, okrogli brsti
  • beli cvetovi v maju/juniju
  • to povzroči zelenkasto bele mucke
  • Kostanj, obdan s bodičasto kožo
  • mlade, polstene veje
  • sivo-zeleno, gladko do vzdolžno razpokano lubje
  • globok korenin
  • sončno do polsenčno

srebrna breza (Betula pendula)

To vrsto običajno najdemo posamezno v listnatih in iglastih gozdovih, redkeje v majhnih, redkih skupinah. Znane so tudi kot bela breza ali srebrna breza. Sprva je krošnja ozko stožčasta, kasneje okrogla s previsnimi vejami. Krvavi sok breze se uporablja kot tonik za lase.

Videz:

  • trikotno-rombični listi, pecljati 2 do 3 cm dolgi
  • šiljast, pri dnu široko klinast, lepljiv
  • ostro dvojno nazobčan listni rob
  • zlato rumeno listje jeseni
  • rumene povešene sadne mačice marca/aprila
  • tanke povešene veje
  • belo večinoma vodoravno luščeče lubje
  • kasneje se spremeni v črno, trdo lubje
  • plitke korenine
  • sončno do polsenčno
  • peščena, ilovnata, vlažna tla

češnja (Prunus avium)

Ta listopadna drevesna vrsta je znana tudi kot češnja ali ptičja češnja. Pogosto se uporablja kot posamezno drevo ali za sajenje visokih živih mej.

Videz:

  • Višina 25 m
  • koničasti, eliptični listi
  • žagani robovi listov
  • dve nektarji žlezi na peclju
  • rumena jesenska barva
  • rdečkasti brsti na koncih vej
  • beli cvetovi v aprilu/maju
  • skupaj v grozdih
  • okrogli plodovi sprva rdeči, kasneje črni
  • užitna, a grenka
  • svetlo zelene, sijoče vejice
  • sivo do rdeče-rjavo lubje
  • Sončno do rahlo senčno
  • peščeno-ilovnata tla

Mirabelle Mirabelle (Prunus domestica subsp. Syriaca)

Listopadna drevesa so znana tudi kot "rumene slive". Izvirajo iz Azije. Je podvrsta sliv. Po rasti in obliki cvetov so od daleč podobni trnu.

Videz:

  • Višina 10m
  • jajčasti listi
  • gladka, temno zelena listna površina
  • svetlejša, dlakava spodnja stran
  • žagan listni rob
  • izmenični položaj listov
  • rumena jesenska barva
  • beli krovni cvetovi v aprilu/maju
  • sladka rumena koščica
  • rdeča pega
  • Premer 5 cm
  • dlakave mlade vejice
  • svetlo rdeče, rahlo razpokano lubje
  • tvori koreninske sesaje
  • sončna lega
  • peščeno-ilovnata tla

Divji kostanj (Aesculus hippccastanum)

Ta vrsta kostanja je bila vedno priljubljena kot okrasno drevo v parkih in drevoredih. Tam služi predvsem kot vir sence in lahko živi do 200 let. Listopadna drevesa imajo gosto obokano krono z povešenimi vejami. Vaš les ni pomemben. Uporablja se samo kot furnir.

Videz:

  • Višina 25 do 30 m
  • prstasti listi
  • večinoma pet do sedem posameznih listov
  • dvojno nazobčan listni rob
  • rumeno-oranžno listje jeseni
  • belo-rumeno-rdeče cvetne konice v maju
  • Dolžina 20 do 30 cm, pokončna
  • Kapsule (kostanj) jeseni
  • navadno dva kostanja, obdana s bodičastim perikarpom
  • svetlo rjave do rdečkasto rjave vejice
  • sivo-rjavo, gladko lubje
  • kasneje tanko luskasto lubje, luščenje
  • Globoko ukoreninjen, gosto razvejan koreninski sistem
  • sončno do rahlo senčno
  • peščeno-ilovnata tla

Salva vrba (Salix caprea)

To vrsto najdemo na rekah, jarkih, barjih in travnikih. Velja za najpogostejšo »gozdno pašo« na jasah in na gozdnih robovih ter je pomembna čebelja paša. Rdečkast les slane vrbe je idealen kot drva.

Videz:

  • Višina do 8 m
  • široko eliptični, 2 cm dolgi pecljati listi
  • celi ali valovito nazobčani
  • Dolžina listov do 10 cm
  • na obeh straneh bel tomente
  • temno zelena, mat top
  • Spodnja stran sivo-zelena, gosto puhasta z rumenimi žilami
  • Listi poženejo šele po cvetenju od marca do maja
  • rumena jesenska barva
  • jajčasti, koničasti, zeleno-rdeči brsti
  • sivo-bele mačke od marca do aprila
  • 3 do 6 cm visok
  • tanke, zelenkaste, prožne vejice
  • sprva gladko, sivo lubje
  • kasneje se raztrga kot mreža
  • plitke korenine
  • sončno do rahlo senčno
  • peščeno-ilovnata tla

norveški javor (Acer plantanoides)

Listopadna drevesa so precej prilagodljiva in glede na svoje zahteve zelo skromna. Zaradi svoje goste, jajčaste do kroglaste krošnje, jo pogosto sadimo kot drevo ali park. Trd, sijajni bel les je zelo priljubljen pri izdelovalcih omar za struženje.

Videz:

  • Višina 20 do 30 m
  • večinoma petkraki, nasprotni listi
  • okrogla izbočena
  • 8 do 12 cm dolgi, rdečkasti peclji z do 18 cm dolgimi listi
  • Zobje izvlečeni v dolge točke
  • oranžna do rdeča jesenska barva
  • rdeče-rjavi brsti
  • rumeni, viseči dežnikasti cvetovi v aprilu
  • dišeče
  • Plodovi: oreščki, krilati v parih
  • gole, sijoče rjave vejice
  • mladi poganjki vsebujejo mlečni sok
  • temno, dolgo razpokano lubje
  • sončno do polsenčno
  • peščena do ilovnata tla

Rowan (Sorbus aucuparia)

Nezahtevna listopadna drevesna vrsta z ohlapno, zaokroženo krošnjo je znana tudi kot gorski pepel. Raste predvsem v redkih listnatih in iglastih gozdovih. Njegovi plodovi so užitni in se uporabljajo za pripravo marmelade, sokov in likerjev. Ponuja tudi bogat vir hrane za ptice pozimi. Njegov les je še posebej dober za rezbarjenje.

Videz:

  • Višina 5 do 15 m
  • neparni listi do 20 cm dolgi
  • 9 do 15, 2 do 6 cm podolgovati, eliptični lističi
  • neenakomerno bodičast, nazobčan do nazobčanega listnega roba
  • Jesensko oranžno-rdeča barva
  • jajčasti, koničasti, dlakavi brsti
  • beli cimesi od maja do junija
  • plodovi velikosti graha v poznem poletju
  • najprej zelena, nato oranžno rdeča
  • mlade vejice polstene dlake
  • kasneje plešast in rjav
  • sijoče, svetlo sivo, gladko lubje
  • Luščenje v lističih kot črno lubje
  • plitke korenine
  • sončno do senčno
  • peščeno-ilovnata tla

Divje jabolko (Malus sylvestris)

To je prvotna oblika današnjih jablan. Plodovi so zelo trdi, od tod tudi ime rakovo jabolko. Užitne so le, če so posušene ali kuhane.

Videz:

  • Višina do 10 m
  • ovalni, sijajni temno zeleni listi
  • asimetrična listna osnova
  • obrnjeni in žagani robovi listov
  • rumeno listje jeseni
  • belo-roza cvetovi v aprilu/maju
  • trde koščičaste plodove jeseni
  • rdeče-rjave veje
  • sivo-rjavo luščeno lubje
  • bujno razvejan koreninski sistem
  • sončno do polsenčno
  • s hranili bogata tla

Tresla trepetlika (Populus tremula)

Ta listopadna drevesna vrsta je znana tudi kot trepetlika ali trepetlika in lahko živi do 100 let. Listje se ob najmanjšem vetriču premakne in začne trepetati. Od tod tudi pregovor "Trepeti kot trepetlika". Zagotavljajo hrano za gosenice metuljev. Les je zelo mehak.

Videz:

  • Višina 20 do 35 m
  • ovalni, zeleni listi
  • Spodnja stran modrikasta
  • grobo in nepravilno topo nazobčano
  • mladi listi filcasti
  • rumeno jesensko listje
  • rjavi, vitki, jajčasti brsti
  • sivo-rjave do zelenkaste cvetove marca/aprila
  • olivno sivo-zelene, krhke vejice
  • sprva rumeno-rjavo lubje
  • kasneje črno-siva in lubje
  • plitke korenine
  • sončno do polsenčno
  • sveža, ohlapna ilovnata in peščena tla

Kategorija:

Vrtne rastline